IZLETNIŠKA KMETIJA PRI MLINARJU, ŽALEC

Izletniška kmetija Pri Mlinarju stoji sredi Gotovelj.

Okusite pravo domačnost na naši izletniški kmetiji,
kjer se združujejo pristna kulinarična doživetja z naravno lepoto.
Uživajte v okusnih suhomesnih izdelkih, mesnih jedeh,
vegetarijanskih specialitetah ter bogati ponudbi sladic.
Pridružite se nam za izlet poln okusov in nepozabnih trenutkov v naravi. 

Prisrčno vabljeni

Več kot 250 let staro kmečko hišo krasi trta izabela, ki je le osemdeset let mlajša od stavbe.

Kmetijo vodi sedemčlanska družina. Starejši člani z veseljem poprimejo tudi za harmoniko in s tem popestrijo vzdušje, ko imajo na obisku večje skupine.

Kmetija lahko sprejme do 50 ljudi.

Odprto: vsak dan za naročene družbe, tudi med vikendih (obvezne rezervacije)

Ponudba
Na kmetiji se lahko nadejate dobre hrane in pijače, ki obsega odlične suhomesne izdelke, mesne jedi iz svinjine in govedine, gobovo juho in ajdove žgance, različne vrste štrukljev, jedi iz kislega in svežega zelja, potice, jabolka in vino ter mnogo drugih specialitet.

Sladice: jabolčni zavitek, štruklji, rolade, potice...

Seveda ponujajo na kmetiji tudi veliko različnih vegetarianskih jedi.

Odprta vina: bela Zvrst, modra Frankinja

Dostop
Na avtocesti Ljubljana–Maribor izberite izvoz Žalec in pot nadaljujte po glavni cesti proti Žalcu. Pri drugem semaforiziranem križišču zavijte desno proti vasi Gotovlje in se peljite proti cerkvi, kjer stoji tudi kmetija Pri mlinarju. Na kmetiji sprejmejo samo naročene skupine, dostop do kmetije pa je mogoč tudi z avtobusom.

Rekreacija:
- kolesarske poti
- športni center
- pohodništvo, konjeniški klub
- kolesarski center - kros proga

Zanimivosti:

Jama Pekel ima bogato zgodovinsko preteklost. Razdeljena je v zgornji in spodnji del. Stara je okoli 3 milijone let in več. Je kraška jama in se nahaja na Ponikvanskem krasu, blizu Šempetra v Savinjski dolini. Ponikvanski kras je zavarovano naravno območje. Obsega 40 km2 veliko površino. Tukaj lahko vidite kraške pojave kot so ponikalnice, vrtače in kraške jame. Jamo Pekel je izdolbel tok potoka Ponikvica. Ta pred jamo ponikne in se prikaže ven pod imenom Peklenščica. Po jami je speljana 1159 metrov dolga pot, ki si jo lahko ogledate z vodnikom ob vsaki polni uri. Ogled traja eno uro in priporočajo se ustrezna oblačila in obutev. Jama Pekel je razdeljena v suhi in vodni del jame. Spodnji del jame je vodni del in ga bogatijo različne kapniške oblike, manjši tolmuni in številne brzice potoka Peklenščica. Konec jame zapira sifon, skozi katerega prihaja podzemni slap, visok 4 metre, ki spada med edine v Sloveniji, ki ga lahko vidite iz neposredne bližine. Iz spodnjega dela vodi urejena pot v višji, suhi del jame. Ta del krasijo kapniki obarvani v raznih odtenkih rjave in rdeče barve. V jami živijo številne živalske in rastlinske vrste. Ogled jame se konča na izhodu na vrhu, kjer nas pričaka urejena pot sredi gozda. Ta vas privede spet na začetek.

Ribnik Vrbje se razprostira južno od mesta Žalec, od katerega je oddaljen okoli dva kilometra. Iz Žalca se zavije za vas Vrbje, na koncu naselja se nato parkira na manjšem parkirišču in se po lepo označeni poti odpravi proti ribniku.

Na južnem delu ribnika, skoraj tik ob njem, teče reka Savinja. Severno od ribnika Vrbje ležijo slikovita hmeljišča. V vzhodnem območju je dovoz do ribnika, posamezne njive, pasovi grmovja in drevja ter travniki. Ribnik je poimenovan po vasi Vrbje, ki je tudi najbližji kraj. Velik je okoli 13 ha, z vodo pa se napaja iz Podvinsko-žalskega kanala oziroma Struge, ki so ga uredili zaradi pogona žag in mlinov. V Strugo priteka voda iz reke Savinje.

V ribniku Vrbje je prisotna bogata vegetacija, od katere prevladujeta dve vrsti rogoza. Na bregovih je med drevjem še največ vrbe. Ribnik je zelo pomemben za ptice, pa tudi kačje pastirje in dvoživke, reka Savinja pa za ribe. V njem živijo še mnoge druge živalske vrste, med drugimi tudi sesalci, kot so podlasica, jež in podlesek. Med dvoživkami so pogoste zelene rege in zelene žabe. Med plazilci prevladujejo martinček, kuščar in nestrupena kobranka, vodna kača, ki ima v ribniku močno populacijo.

Na ribniku Vrbnik in v njegovi okolici je bilo opazovanih okoli 170 vrst ptic. Na samem ribniku jih stalno gnezdi sedem vrst ptic, ki so mali ponirek, čopasti ponirek, raca mlakarica, črna liska, zelenooka tukalica, rakar in močvirska trstnica. V Vrbju poteka vzreja toplovodnih vrst rib (krapovcev) in zaradi tega se ribnik za potrebe izlova izprazni enkrat na leto.

Ob ribniku stoji Ponirkov info center, ki je za obiskovalce odprt v lepem vremenu med aprilom in oktobrom. Okoli ribnika Vrbnik poteka ekološka učna pot, ki je prehodna skozi vse leto. V celoti je speljana po ravnini in primerna za vse starostne skupine.

Žalec je slikovito mesto v Spodnji Savinjski dolini, ki je poznano kot mesto hmelja. Zaznamuje ga pestrost zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, saj je bil zaradi svoje lege že od nekdaj pomembna postojanka. 

Zeliščni park se nahaja pri obrambnem stolpu in župnijski cerkvi svetega Nikolaja v starem delu mesta. Obrambni stolp je bil zgrajen v začetku 16. stoletja in predstavlja edini ohranjeni del taborskega obrambnega obzidja, ki je nekdaj stalo na tem delu. 

Taborsko obrambno obzidje so postavili zaradi turških vpadov in je imelo četverostrano zasnovo z visokim obzidjem ter štiri vogalne stolpe na vogalih. V kletnih prostorih stolpa ima svoje prostore vinski keuder, ki obiskovalcem nudi pokušino najboljših vin iz območja Savinjske doline. V zgornjem delu pa ima svoje prostore stalna etnološka razstava opreme in orodja za pridelavo grozdja in vina.
 
Zeliščni park pri Keudru predstavlja zanimivo popotnico za ogled Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. V parku so posajena zelišča, ki so jih uporabljali v kulinarične namene že od davnih časov. Zelišča predstavljajo uporabne rastline, ki v pretežni večini niso hrana. 

Velikokrat se zaradi svojih učinkovin in lastnosti enačijo z zdravilnimi rastlinami. V zeliščnem parku so tako posajena ognjič, baldrijan, meta, kamilica, bazilika, rožmarin, drobnjak, melisa, kumina, rman, pisani timijan, kraški šetraj, navadni čistec, balzaminasti vratič in druga.

Žalec se nahaja v slikoviti Savinjski dolini. Je gospodarsko in upravno središče občine Žalec ter kraj z živahnim utripom. V pisnih virih se prvič omenja leta 1182, mesto pa je postalo leta 1964. Je središče slovenskega hmeljarstva že vse od konca 19. stoletja. 

Mesto ima veliko zanimivosti, kot so Savinova hiša iz leta 1669, Zotlova kovačija iz prve polovice 16. stoletja, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Gasilski muzej v centru mesta, cerkev sv. Nikolaja, obrambni stolp z vinskim Keudrom, spomenik slovenskemu hmeljarstvu, spomenik žrtvam NOB, Kulturni dom in drugo. Dvorec Novo Celje spade med najbolj pomembne spomenike profane baročne arhitekture v Sloveniji. 

Ob obrambnem stolpu in cerkvi se razprostira zeliščni park, kjer so posajene znane rastline, ki so jih Slovenci uporabljali že od nekdaj. V bližini Žalca se nahaja Bio park Nivo, kjer se obiskovalci lahko sprehodijo po energijskih poljih in vrelcih z blagodejnimi učinki na počutje duha in telesa. Južno od Žalca pa je tik ob reki Savinji ribnik Vrbje, okoli katerega je speljana 3 kilometre dolga ekološka učna pot. 

Mestni park se nahaja v bližini cerkve svetega Nikolaja. Na stebru s spominsko ploščo lahko vidimo napis, da so park zgradili delovni ljudje in občani s prostovoljnim delom ob 800-letnici Žalca v maju 1982. Park je lepo urejen in nudi prijetno senco v vročih poletnih dneh. V njem so razpeljane sprehajalne poti in postavljeni klopi.

Mesto Žalec se nahaja v Spodnji Savinjski dolini. Kraju in okolici dajejo nepozaben pečat nasadi hmelja, po katerem je dolina dobila ime dolina zelenega zlata. Žalec predstavlja kulturno, upravno in gospodarsko središče tega območja.

Zaradi svoje lege je bil Žalec že od nekdaj pomembna postojanka, kar je razvidno v številnih zgodovinskih in kulturnih znamenitostih. V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1182, trške pravice pa je dobil leta 1265.

V času vpadov Turkov je utrpel veliko škodo in zaradi tega so okoli cerkve zgradili tabor s štirikotno zasnovo in štirimi okroglimi obrambnimi stolpi, ki so na vogalih. Obrambni zid so kasneje porušili, od stolpov pa se je do sedanjih dni ohranil le jugozahodni obrambni stolp.

Po zapisih je bila najstarejši zgodovinski spomenik župnijska cerkev sv. Nikolaja, ki so jo leta 1906 popolnoma prenovili. Prvotna romanska cerkev ni ohranjena. Portal v zvoniku z letnico 1518 je ostanek cerkve iz 16. stoletja.

Zvonik je bil leta 1898 povišan po načrtih arhitekta Hansa Pascherja. Sedanjo cerkev je v neorenesančnem stilu med 1903 in 1906 sezidal Ferdinand Gologranc. Cerkveno notranjost je v letu 1909 poslikal Osvald Bierti.

V velikem oltarju je slika svetega Miklavža, delo Ferdinanda Berganta iz leta 1764. Prižnica je delo Vešta Konigerja iz 70-ih let 18. stoletja. V cerkvi je več zanimivih baročnih in renesančnih nagrobnikov. Ob cerkvi je Park zdravilnih in aromatičnih rastlin, nedaleč je tudi tržnica.