JAMARSKO DRUŠTVO GREGOR ŽIBERNA, DIVAČA

JAMARSKO DRUŠTVO GREGOR ŽIBERNA DIVAČA


Na našem področju se nahaja približno 140 jam, od katerih najbolj izstopajo Škocjanske jame, Kačna jama, Divaška jama, Mejame in Brezno treh generacij. Kačna jama se s svojim 180 m globokim vertikalnim breznom in z več kot 16 km rovov uvršča na tretje mesto po dolžini v Sloveniji. V sistem je povezana z Breznom treh generacij in bodoča želja jamarjev je, da bi vanj povezali še sistem Škocjanskih jam. Tako bi dobili enih najdaljših sistemov podzemnih rovov v Sloveniji!

Prostori našega društva se nahajajo v skupnih občinskih prostorih v nekdanjem zadružnem domu nad trgovino Mavrica v samem središču Divače.


DIVAŠKA JAMA


Divaška jama ima dva vzporedna navpična vhoda na nadmorski višini 427 m. Zdajšnji glavni vhod je  skozi 10 m široko in 15 m globoko udorno vrtačo, kjer je bil skopan umetni prehod v vhodno dvorano že  leta 1886. Drugi, naravni vhod, se ob robu podorne vrtače navpično spusti 25 m globoko v Vhodno  dvorano. Prva leta je bil to edini prehod v jamo, ki so ga premoščali z vrvnimi in nato z lesenimi lestvami.

V vhodnem prostoru imenovanem Plesna dvorana (Vhodna dvorana), kamor še sega dnevna  svetloba,  so  tla umetno poravnana. Od tu  vodita 17 m širok in 15 m visok podzemeljski rov in jamska  pot pod podrtim stalagmitom. Na JZ skalni steni se vzpenjajo kope sige in debeli stalagmiti, od katerih sta dva v podnožju prelomljena in nagnjena (»Piramidišče« ). Dno vhodnega rova se spušča v najnižji del  prostora, kjer se pozimi zadržuje hladen zrak, poleti pa se zrak dnevno ohlaja zaradi nočnih temperatur.  Zaradi tega je siga v rovu posebne sive barve in oblike.  Po 80 m se vhodni rov konča, dvigne in zoži do  stranske niše imenovane Samotarjeva molilnica.

Jamska pot pelje čez Prehod Šipka v sotesko Šipka, 20 m dolg odsek jame, posut z množico velikih  stalagmitov, kjer se mešata vhodni in jamski zrak. Šipka (robidovje) je staro ime za ta del jame zaradi  koralastih izrastkov po stenah in kapnikih.

Rov se rahlo spusti. Tu ni več  vplivov iz vhoda in pozimi nas objame toplejši in vedno vlažen zrak. Tla  rova, polnega kop, sigovih cipres in sveč, se znižajo, rov pa se poveča in razširi v 40 m dolgo Dvorano  kralja Matjaža. Dvorana je bogata z markantnimi kapniškimi oblikami in podrtim mogočim stalagmitom  Kraljem Matjažem, nad katerim stoji stalagmit Kralj Samo (nekaj čas znan tudi kot Tegethoffov  spomenik). Na vzhodni steni je lep bel sigast Slap Savice. Na dnu dvorane je udor Pekel, od katerega  vodi čez most odcep poti v stranski rov imenovan Muzej umetnosti. To je 60 m dolg rov, posejan s  čudovitimi kapniškimi oblikami: stalagmiti Mumije, Cipresa in Kitajska vaza, s strani pa visi velik  baldahin, s katerega raste stalaktit  Slonov rilec.  Kapniški rov se konča z udorom v sigini plošči,  poimenovan  Katakombe.

Glavni rov se iz Dvorane kralja Matjaža zoži čez Sotesko slapov z značilnimi slapovi sige na stranskih  stenah. Kmalu se nato razširi in dvigne v  70 m dolgo Kalvarijo, kjer nas pozdravijo sigaste kope  Meduze, nad katerimi se vzpenja kapniško pobočje z gozdom stalagmitov in stebrov. Jamska pot se  povzpne pod strop Kalvarije in s pentljo zaključi pri lesenem križu.
 
Celotna dolžina Divaške jame je 700 m. Obiskovalci si lahko po obnovljeni poti gledajo dobri 2/3 jame.


Obisk jame

Od 1. maja do 30. septembra  so vodeni ogledi vsako nedeljo  ob 11:00. Od 1. oktobra do 30. aprila so ogledi za organizirane skupine po predhodnem dogovoru. Jamo je mogoče obiskati tudi izven urnika po predhodni najavi na telefon: 041 498 103 (Kristjan) 031 522 785 (Borut) ali po e-pošti:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Obisk traja dobro uro.


KAČNA JAMA


Nedaleč od železniške postaje v Divači se v veliki vrtači odpira vhod v 278 m globoko in več kot 14 Km dolgo Kačno jamo.

Naravni most na dnu vrtače ločuje dve brezni, s katerimi se pričenja izjemno slikovito,  186 m globoko vhodno brezno. Brezni se v globini 80 m pri Obrsnelovi polici združita, potem pa se enotno brezno zopet razdeli, tokrat  na  tri vzporedna brezna,  ki  se  na  dnu odprejo v strop 60 m visoke Vhodne dvorane.

Katastrska številka: 955
Nadmorska višina vhoda: 435 m
Dolžina jame:
Globina jame: 278 m


BREZNO TREH GENERACIJ


Odkritje Brezna treh generacij in podzemne Reke na njegovem dnu je največji uspeh v zgodovini našega društva. Od odkritja nadaljevanja jame leta 2000 usmerjamo vse svoje sile in potenciale v raziskovanje in širjenje prehodov.  

Naš glavni cilj ostaja povezava Kačne jame in sistema Škocjanskih jam v najdaljši splet podzemnih rovov v Sloveniji. Prepričani smo, da nam bo uspelo!

Katastrska številka: 3389
Koordinate vhoda:
y=5420000 x=5059900
 
Nadmorska višina vhoda: 436 m
Dolžina jame: 300 m
Globina jame: 230 m


GREGOR ŽIBERNA


Gregor Žiberna je bil rojen v Pikčevi hiši v Divači dne 9. marca 1855 kot eden izmed petih otrok očeta Ivana in matere Frančiške iz bližnje Škrateljnove hiše. Žibernova domačija še vedno stoji na ulici Prekomorskih brigad številka 8, z  domačim imenom »pri Pikcu« in je ena najstarejših v vasi. Gregor je kot otrok pasel ovce in krave ter stikal po kraških  jamah, ki jih v okolici Divače ni malo.

Pozneje se je izučil za poklic klobasičarja in prekajevalca. Z bratom Nacetom sta odprla v Trstu na Potoku najprej  kavarno, nato pa delikatesno trgovino. Nista ravno obogatela, Gregor pa je bil kar preveč živahne narave - rad se je  prepiral s tržaškimi iredentisti, zato so ga po nekem pretepu izgnali iz Trsta v domačo vas in se menda tja ni smel več  prikazati.

Težko se je prebijal skozi življenje, »stanovanje« pa si je uredil kar na domačem seniku. Takrat je imel čas, da razišče  nekaj jam. Pozneje se je leta 1898 hvalil Sigismundu Freudu, da  jih je raziskal kar 34, med njimi tudi Divaško in Kačno  jamo. Imel je šele 29 let, bil je nezaposlen in občasno dobil priložnostne zaslužke, od odkritja Divaške jame pa je postal  vodnik po njej. Znal je italijansko in nemško, bil je zaveden Slovenec, naravno izredno bister in čeprav brez višjih šol,  človek, ki je mnogo vedel in imel svojo posebno filozofijo. Bil je kar preveč skromen in mu denar ni pomenil ničesar, rad  je tudi »pogledal v kozarec« dobrega vina. Najraje je imel  »svojo jamo«, kot je rekel Divaški jami, ki jo je poznal kot  svoj žep. Poimenoval je najmanj 50 lepih, značilnih in slikovitih kapnikov v njej, kapniških skupin in prostorov (Slovenski  Narod, 30.10.1889).

Bil je vaški posebnež in šegav po naravi, rad je marsikoga »pretental«, zato so ga menda imenovali Tentava. Poznali so  ga od blizu in daleč, njegove anekdote še danes krožijo po tem delu Krasa.Bil je droben po postavi, vendar izredno  močan in odličen plezalec, drzen in zaljubljen v jame. Ni se poročil. Preživljal se je le z vodništvom po jamah in kraški  okolici. Ostal je stalni in nato občasni vodič po Divaški jami do smrti, leta 1929 star 74 let. Umrl je zaradi močnega  prehlada po požaru leta 1929 ko je zgorel  senik za Pikčevo hišo, kjer je prebival.  Žal  je zgorela tudi dragocena jamska  vpisna knjiga, ki jo je skrbno čuval, da se do nje ne bi dokopali fašisti.   

Njegov največji jamski podvig je bil spust v Kačno jamo, ko je skupaj z Jakobom Rešaverjem  - Harambašo, po domače  Brinjevcovim, skušal preplezati brezno že leta 1888. To mu je uspelo leto pozneje do dna brezna 170 metrov niže od  vhoda skupaj z Antonom Hankejem, Rebcem in Rešaverjem. 20. junija 1891 je  pripravil raziskovanje Kačne jame spet  Anton Hanke, znani jamar, član tržaške sekcije Nemško-avstrijskega društva. V jamo sta se spustila spet Žiberna in  Valentin Rešaver (*14.2.1839, +21.10.1910), starejši brat Harambaše. Takrat so uredili plezalno pot skozi vhodno  brezno in raziskali večino zgornjega dela sistema Kačne jame. Zaradi naporov  je Hanke zbolel in umrl 22. decembra  istega leta.