PADALSKA ŠOLA PARANOIA, LJUBLJANA

Padalska šola PARANOIA ima korenine v ptujskem aeroklubu, kjer je Aleš Debeljak, ustanovitelj šole, nabiral padalsko znanje preko tekmovanj, šolanja učencev in prve generacije vojaških padalcev Slovenije.

Po odhodu na Dolenjsko se je pridružil Aeroklubu Novo mesto, ki je hitro postal eno od močnejših padalskih središč, z odprtjem padalske šole v Ljubljani (Zavod ŠOLT) pa se naša šola dokončno zasidra na padalskem zemljevidu Slovenije.

Pokrivamo Ljubljano in Dolenjsko, kar pa ne pomeni, da niso dobrodošli učenci in padalci od koderkoli. Šolanje, tekmovanja, tandemski skoki, skoki na prireditve, potovanja po padalskih središčih širom sveta, sodelovanje z domačimi in zamejskimi padalci... to je naša padalska šola.


TANDEMSKI SKOK


Skok v tandemu z izkušenim padalcem je najkrajša pot do padalstva. Ker ni potreben zdravniški pregled, je pot od prijave do skoka lahko krajša kot eno uro. V idealnih razmerah, seveda. Sicer pa se je za tak skok potrebno predhodno prijaviti, saj so tandem-padalci in kamermani, pa tudi razpoložljiva letala, na letališču po dogovoru. Mnogi se sprašujejo o varnosti takega skakanja - tandem je najvarnejši način. Padalci, ki izvajajo te skoke, so že pred tandemaško kariero zelo izkušeni padalci, izpit za tandem padalca pa tudi ni zgolj formalnost, pač pa trda tlaka s poudarkom na varnosti.


Kaj moraš vedeti pred skokom

Ko prideš na letališče, poiščeš kontaktno osebo in s tandem padalcem opravita kratek trening - položaj ob odskoku, delo v prostem padu, pod odprtim padalom in pristanek. Naj te ne skrbi, če si vseh podrobnosti ne zapomniš, saj za najpomembnejše poskrbi dobro izšolan (in vsega hudega vajen) padalec. Kombinezon, kapo, očala in po potrebi rokavice dobiš pri tandemašu, čevlje pa imej udobne - morda kakšne visoke petke niso najboljša ideja. Obleka pod kombinezonom naj omogoča gibljivost, prenapolnjen želodec in alkoholni doping za korajžo pa je bolje prakticirati ob kakšni drugi priložnosti.


V letalu

Od poletanja do odskoka je približno 15 minut časa. Napetost je sestavni del potovanja na želeno višino, pa vendar - mirno kri. Človek, ki si te pripne na trebuh, ima vsaj tako veliko željo preživeti kot potnik, pa še precej bolje se znajde v zraku. Razgled iz letala sicer ni bogvekaj (okna so majhna), pa vendar je nekaj drugega kot razgled iz avtobusa in tudi padalci tisti hip niso zgolj potniki, ki so skočili na bus, bodo pa skočili iz njega. Zadnjih pet minut poleta mine v ponavljanju potrebnih znanj, pripenjanju, sprostitvi in čas je za...


Skok

Pravilen položaj na vratih omogoča lahek odskok. Tudi če kakšna roka ali noga ni do milimetra natančno postavljena, bo skok potekal tako, kot mora. Ko se odženeta z vrat, potnika ponavadi preseneti pihanje - jasno, saj bosta v par sekundah dosegla 200 km/h. Tudi kakšen preval takoj po odskoku ni redkost, potem pa tandemaš izvleče stabilizacijo - majhno padalce, ki upočasnjuje padanje na hitrost normalnega prostega pada. Brez nje bi namreč brzela proti zemlji s 300 km/h. V prostem padu je moč narediti obrat ali dva, tudi razgled s te višine je lep, vendar večina potnikov tega ne opazi, saj so zaposleni sami s seboj, lahko pa tudi s kamermanom, ki "pleše" okrog njega. Na 1500 m je čas za odpiranje glavnega padala. Sunek, ki ga občutiš kot povečano težo, je mogoče primerjati z občutkom ob zaviranju avtomobila, potem pa se padalo odpre in začne se drugi del skoka - jadranje proti tlom.


Pod padalom

Letenje pod odprtim padalom lahko z malo domišljije primerjamo z vožnjo avtomobila po hribu navzdol. Krmilne vrvice, ki jih ima tandemaš, so dosegljive tudi potniku. Če potegneš levo, bo šlo padalo v levi zavoj, če potegneš desno v desnega, če potegneš obe, se bo začelo ustavljati... kombinacij je več in neizšolani potnik bi lahko izumil kakšno manj prijetno. Tandemaši na željo prepustijo upravljanje padala potnikom, popravljajo jih le toliko, da ne odletita z letališča ali ogrožata drugih padalcev. Pristajalni manever pa opravi bolj izkušen od tega para. S pravilnim krmarjenjem pripelje padalo do želene točke in zustavi padanje, tako da potnik skoraj ne čuti, kdaj se dotakne tal.


Po skoku

Diploma, ki jo prejmeš ob skoku, te bo spominjala na nepozabni dogodek, če te je spremljal kamerman, pa je dobro, de se takoj po skoku dogovorita o predaji posnetka. Če je možno takoj, zakaj pa ne, v praksi pa kamermani že hitijo k drugemu tandemu in posnetki pridejo čez kakšen dan po pošti. Zato mu pusti naslov, vzemi njegovo telefonsko in se pozanimaj, kdaj bo posnetek poslan. Jasno, da lahko tudi po skoku ostaneš na letališču in opazuješ, kaj se dogaja, vprašaš padalce, kar te zanima, lahko pa samo v miru podoživiš skok in si skušaš odgovoriti, ali je to to.


Snemanje skoka

Videoposnetek ali fotografije tandemskega skoka so spomini, ki marsikomu pomagajo podoživeti skok. Za nekatere je to dokaz, ki ga potegnejo ven takrat, ko kdo za šankom nevoščljivo reče: "Ti si skočil, pa ja. Aviona še od znotraj nisi videl..." So pa tudi taki, ki jim je pomemben občutek med skokom in se jim zdi "ovekovečenje" tega dogodka nepotreben strošek. Po svoje lahko razumemo vse tri. Kamermani so padalci, ki svoje veščine najprej pridobivajo s skakanjem brez kamere, kasneje v letenju z izkušenimi padalci ali skupinami in so do letenja s tandemom že izkušeni - po padalski in kamermanski plati. Potnika začnejo snemati že ob pripravi na tleh, nadaljujejo v letalu, glavni pa je seveda skok. Usklajen odskok je odlika uigranega para tandemaš - kamerman, dober posnetek pa je odvisen tudi od dobre svetlobe, lepe panorame... Seveda obstajajo dobri in boljši in tako se oblikuje tudi cena. Za tiste, ki ne veste, ali bi se dali posneti ali ne... neodločnost ni ravno značilna poteza padalcev.


ŠOLANJE


Kako postati padalec

Najprej mora biti želja. Če nimaš želje po skakanju iz čisto dobrega letala v kilometrsko globino, potem ni dobra ideja postati padalec, v nasprotnem primeru bi morali taki ljudje resno razmisliti, kaj naj sami s sabo. Če gre zgolj za radovednost, je najboljša rešitev tandemski skok, če pa je kdo prepričan, da je skok tisto, kar mora narediti sam, je najboljša pot (pravzaprav edina) padalska šola.

Sledi zbiranje informacij. Na slovenskem padalskem portalu (padalstvo.com) se da dobiti kar dobre podatke, na forumu pa tudi razpravljanje padalcev o šolah (poleg ostalih, za padalce pomembnih stvareh). Naslednji korak je prijava v izbrano šolo, ki pa ni povsod enaka. V našo šolo se lahko včlaniš na tečaju (datumi tečajov so objavljeni med novicami). Prva - predstavitvena - ura je odprta (brezplačna) za vse zainteresirane.


Teorija in zemeljske priprave

Do nadaljnega bo padalska šola PARANOIA šolala po klasičnem pogramu (static line - na "gurtno"). Teoretični tečaji bodo potekali po objavljenih rokih, trajali pa bodo od ponedeljka do petka. V štirih lekcijah po 2-3 šolske ure osvojimo osnovno teoretično padalsko znanje, ki zadošča za prve skoke. Z vsako uspešno opravljeno vajo se znanje dodaja.

Praktične vaje se izvajajo na trenažerjih, ki ponazarjajo posamezne faze skoka, možne zaplete in reševanje.

Pred prvim skokom je treba nujno obvladati vajo za odskok iz letala ter odklop glavnega padala in aktiviranje rezerve. Tudi zdravniški pregled pri pooblaščenem zdravniku je treba opraviti, preden prvič skočiš.


Skoki

Ko je teoretični in praktični del zadovoljivo opravljen, lahko prvič skočiš. V glavnem se skače za vikende (petek, sobota nedelja), če se uskladi skupina, ki napolni letalo, pa se lahko skače tudi med tednom. Skoki se izvajajo po sprejetem programu, poglavitno načelo pa je, da greš na višjo stopnjo šele po obvladanju predhodne vaje. O tem odloča tvoj učitelj, za pravilno odločitev pa si pomaga z videoposnetki tvojih skokov in z dokumentacijo, ki jo vodita oba  (karton šolanja ali knjižica padalskih skokov za vsakega posameznika, dnevnik skokov pa za šolo). Skoki se »natrenirajo« na tleh, v zraku se le pokaže, da je učenec sposoben izvesti vajo. Inštrukcije in pripomočki pri vsakem skoku so že všteti v ceno skoka in napredovanje od vaje do vaje se dogaja s sprotnim dodajanjem novega potrebnega znanja.


Vaje v zraku

Pri prvih skokih se padalo odpre samodejno ob odskoku iz letala, po stabilnem izhodu in uspešno opravljeni vaji za odpiranje padala pa sledi skok na prosto. Padalec pri tem skoku skoči iz letala in po treh sekundah sam odpre padalo. Ob uspešno ponovljeni vaji se dolžina prostega pada podaljša na 5 sekund, kasneje pa se višina odskoka dvigne na 1500 m prosti pad pa se poveča na 10 in kasneje 15 sekund. V skoku z 2000 m ali višje se soseže 25 sekundni prosti pad, kar zadostuje za občutek konstantnega prostega pada. Če latalo leti višje - toliko bolje, nad 4500 m pa se v Sloveniji ne skače. Povprečen "višinski" skok je med 2800 in 3500 m.


Gibanje v prostem padu

Ko je učenec sposoben stabilnega prostega pada, se začne šolanje obratov in salt, v delu skoka, ki se dogaja pod odprtim padalom, pa se uči pravilno in natančno pristajanje. To je tudi predpisani program za pristop k izpitu za padalca. Ker naša zakonodaja predvideva vsaj 50 skokov za prijavo na izpit, z ostalimi skoki utrjujemo doseženo znanje ali nadaljujemo z zahtevnejšimi oblikami letenja (skakanje v paru, skupini, v različnih položajih...), vse seveda pod nadzorom učitelja padalstva. Osnovno šolanje se pri večini konča pri 50 skokih in prijavi na izpit, nadaljevalno šolanje (ki ni uradno predpisano), pa izvajajo padalci, ki so strokovnjaki za posamezna področja.


Nadaljevalno šolanje

Uradno nadaljevanje šolanja v RS je še šolanje za ORGANIZATORJA SKOKOV in UČITELJA PADALSTVA, tandemski padalci pa imajo šolanje predpisano od proizvajalcev tandemskih padal. Najbolj zagreti lahko postanejo preizkuševalci (testni padalci), vse več padalcev pa se odloči za snemanje v prostem padu ter rekreativno ali tekmovalno skakanje v različnih disciplinah. Tudi skoki na prireditve zahtevajo posebna znanja, ki se jih nauči ob skakanju na varnem, domačem travniku.


Skakanje

Zaradi obilice skakalnih dni (praviloma vsak vikend, v poletnih mesecih pa po dogovoru tudi med tednom) se tudi učenci iz drugih delov Slovenije neredko odločijo za našo šolo. Ker skačemo po vseh slovenskih letališčih in pogosto tudi v tujini, imamo možnost skakati tudi takrat, ko naše matično letališče v Prečni pri Novem mestu zaradi "višje sile (vreme)" ni primerno. Sezona na Dolenjskem traja od marca do novembra, v zimskih mesecih pa skačemo v Portorožu, zadnja leta pa februarja tisti, ki hočejo več, odhajajo na trening v ZDA.


CENIK


Cenik je na voljo na sledeči povezavi:

http://www.solaparanoia.com/cenik/