ŠPORTNI OBJEKTI MARIBOR

Dobrodošli prijatelji športa, športne rekreacije in zdravega načina življenja!

Mestna občine Maribor je s sprejetjem Odloka o ustanovitvi javnega zavoda ŠPORTNI OBJEKTI MARIBOR odločila, da združi Javni zavod Dvorana Tabor Maribor (dvorana Tabor, Ledna dvorana) in Javni zavod Športni center Maribor (kopališče Pristan, mariborski otok, hipodrom Kamnica) v en zavod. Zavod je ustanovljen z namenom opravljanja dejavnosti za upravljanje, načrtovanje, obnovo, izgradnjo, urejanje in vzdrževanje športnih objektov, ki so v lasti ustanovitelja in so namenjeni izvajanju letnega programa športa, ki je v javnem interesu in ga sprejme Mestni svet Mestne občine Maribor.

Za vzdrževanje in opremljenost ter spremljajočo infrastrukturo večnamenske športne dvorane, umetnega pokritega drsališča, kopališč in hipodroma, ki omogočajo izvajanje kakovostnega in vrhunskega športa, skrbi javni zavod ŠPORTNI OBJEKTI MARIBOR. Poudariti je potrebno, da morajo upravljavci športnih objektov za kakovostni in vrhunski šport, sprotno slediti stalnemu razvoju posameznih športnih panog in pravilom, ki jih postavljajo nacionalne in mednarodne športne zveze, da so ti objekti pripravljeni tako, da se sploh lahko odigravajo tekme na državnem in mednarodnem nivoju.

Za zagotovitev vseh prej naštetih potreb in pogojev pa mora program dela in razvoja javnega zavoda ŠPORTNI OBJEKTI MARIBOR temeljiti predvsem na zagotavljanju pogojev za izvajanje dogovorjenega športnega programa ter šele nato na drugih aktivnostih, ki se lahko izvajajo v prostorih in na površinah, s katerimi zavod upravlja. Zato se aktivnosti, ki se izvajajo v večnamenski dvorani, na umetnem drsališču, kopališčih, hipodromu in na funkcionalnem zemljišču zavoda razvrščajo po naslednjih prioritetah:

• zagotavljanje pogojev za izvajanje dogovorjenega športnega programa za kakovostni in vrhunski šport ter pogojev za organiziranje tekem na državnem in mednarodnem nivoju, čemur so športne površine zavoda tudi namenjene;
• zagotavljanje pogojev za izvajanje obvezne športne vzgoje za srednje šole in pogojev za izvajanje osnovnošolskih in srednješolskih tekmovanj ter tekmovanj za kategorijo deklic in dečkov, kadetov in mladincev, ki so usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport;
• v okviru razpoložljivih kapacitet zagotavljanje pogojev za izvajanje športno- rekreativne dejavnosti za vse Mariborčane in ostale, ki si želijo rekreacije (šport za vse);
• zagotavljanje pogojev za izvajanje in organiziranje kulturno-zabavnih in ostalih prireditev ter prirejanje raznih razstav, sejmov….

LEDNA DVORANA
Neposredno zraven Dvorane Tabor se nahaja Ledna dvorana. Na pokritem in zaprtem umetnem drsališču vadijo in tekmujejo mariborski hokejisti in kegljači na ledu.

V prostih terminih pa organiziramo in izvajamo začetne in nadaljevalne tečaje drsanja, rekreativno drsanje za Mariborčanke in Mariborčane, športne dneve osnovnih in srednjih šol iz območja severovzhodne Slovenije, športno vzgojo študentov Univerze v Mariboru in rekreativno hokejsko tekmovanje »mariborsko hokejsko ligo«.

V sodelovanju z HK Maribor in DKNL Ledenko je bilo organiziranih več odmevnih mednarodnih turnirjev v hokeju in kegljanju na ledu.



KOPALIŠČE PRISTAN
Kopališče Pristan je veliko bazensko dvoransko kopališče in obsega 3.480 m2 površine, od tega je 1.875 m2 velika kopalna površina in 1.322 m2 bazenske ploščadi.

Za rekreacijo so na kopališču 3 bazeni:

1. Olimpijski bazen

• velikost vodne površine : 50m x 25m
• globina bazena : 2m
• temperatura vode : 27° C
• temperatura ozračja : 28° C
• 50m: 10 prog
• 25m: 18 prog

2. Srednji bazen - zaprt - v obnavljanju

• velikost vodne površine : 25m x 17m
• globina bazena : 2m, pri skakalnici : 4m
• temperatura vode : 30° C
• temperatura ozračja : 29° C
• 25m: 6 prog

3. Mali bazen

• velikost vodne površine : 17m x 10m
• globina bazena : 1,07m
• temperatura vode : 32° C
• temperatura ozračja : 29° C

4. Čofotalnik za najmlajše

Na kopališču so uporabnikom na razpolago vaterpolo goli in žoge in vsa potrebna plavalna oprema (plavalne deske, črvi…)

Uporabniki lahko najamejo tudi sejno sobo, v kateri je projektor, mize in stoli za cca. 30 ljudi.

Kopališče ima v starem delu 310,50 m2 veliko garderobo, ki premore 136 garderobnih omaric in 4 velike kabine s 37 obešalniki, urejen prostor za tuširanje in sanitarije. Na olimpijskem bazenu so 145m2 veliki garderobni prostori, kjer so na voljo 4 velike kabine s 100 obešalniki, urejen prostor za tuširanje in sanitarije.

Svoj prostor so na kopališču našli številni športni klubi: Plavalni klub Branik Maribor, Akademski vaterpolo klub Branik, Plavalno društvo Maribor, Potapljaško društvo Maribor, Triatlon klub Maribor, Športno društvo H2o team, Društvo vodne košarke Maribor ter Potapljaški klub Pro dive, ki izvajajo v bazenih številne prireditve: članske vaterpolo tekme, turnirje, državna prvenstva, mednarodne plavalne mitinge, mednarodne tekme, turnirje in potapljaške tečaje.

DVORANA TABOR
Dvorana Tabor je športni objekt s skupno 118 prostori in skupno površino preko 9.500 m2, ki nudijo športnikom mariborskih klubov prostor za vadbo in tekmovanja, v dopoldanskem času pa omogoča tudi obvezno športno vadbo šolam na območju Tabora. Glavna dvorana je primerna tako za košarko, odbojko, badminton, kondicijske treninge kot tudi organizacijo različnih prireditev. Od leta 1984 do danes se je v obeh dvoranah zvrstilo več kot 7.500 prireditev, na katerih se je zbralo več kot 6 milijonov obiskovalcev.  Zraven glavne dvorane je v objektu še dvorana za namizni tenis, 6 stezno kegljišče, fitnes, dvorana za borilne športe, masažna soba, soba za izvedbo seminarjev ter gostinski lokal.


VEČNAMENSKA ŠPORTNA DVORANA
Večnamenska športna dvorana v velikosti 850 m2 nudi dobre pogoje za razgibavanje ob košarki, odbojki in badmintonu. V dvorani je 6 badmintonskih igrišč, ki omogočajo kakovostno vadbo tako za rekreativce kot tudi vrhunske športnike. V dvorani redno trenirajo BK Železničar, BK Branik, ŽTK MARIBOR in AK Poljane. V zgornjih prostorih večnamenske dvorane ima svoje prostore tudi biljard klub Gomes, kjer se lahko zabavate vsak dan popoldan ali zvečer ob biljardu.


MARIBORSKI OTOK
Mariborski otok, edinstven tip rečnega otoka pri nas, leži v neposredni bližini naselja Kamnica, ki je od središča Maribora v smeri Koroške oddaljeno približno 5 kilometrov. Do njega se lahko odpravite po urejeni sprehajalni poti ob Dravi.

Mariborski otok je bil zavarovan:

• kot naravna znamenitost že zgodnjega leta 1951,
• v letu 1992 pa še kot naravni spomenik - Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor, Medobčinski uradni vestnik št. 17/92.

Nastanek otoka
Otok je nastal na temelju marinskih laporjev s sekundarnim nanosom rečnih sedimentov tik za nekdanjimi brzicami Drave na laporjih. Za brzicami je namreč pričela reka zaradi zmanjšane transportne zmogljivosti odlagati naplavine peska, proda in mivke. Naravne okoliščine, ki so omogočile nastanek otoka, so bile brzice na Dravi, kjer je danes jez Hidroelektrarne Mariborski otok. Povzročale so jih prečno položene plasti iz trdega staromiocenskega marinskega laporja, ki so zgradile podvodne čeri. Na tem mestu se Drava zadnjič zoži, preden se dolina odpre v Dravsko polje in Drava postane iz alpske reke umirjena ravninska voda. Omenjeni prag iz trdih kamnin je Dravi naglo jemal moč, tako da je reka tu odložila večino plovnega materiala.

Tako je nastala značilna kapljičasta sedimentacijska geomorfološka tvorba, ki se je ohranila v naravni podobi do danes in je po Bašu »najmlajša geološka tvorba mariborske pokrajine«. Nastal je Mariborski otok.


Vrste rastlin in ptic
Mariborski otok je nekaj posebnega tudi zaradi flore in favne:

• vzhodni del otoka - je poraščen z grmišči, predvsem pa drevesi gabra, hrasta in bora,
• zahodni del otoka – tu pa prevladuje gabrov in bukov gozd.

Zaradi ugodne lege je otok rastišče gozdnih in travniških rastlin, ki jih iz Alp prinese Drava. Zanj je značilna velika pestrost vegetacije, saj je na otoku okoli 15 drevesnih in 20 grmovnih vrst. Je tudi življenjski prostor številnih redkih in ogroženih živalskih vrst. Registriranih je bilo 263 rastlinskih vrst (trilistna vetrnica (Anemone trifolia) dosega tu eno najbolj vzhodnih rastišč v Evropi), Predvsem spomladi in poleti je v gozdu veliko cvetočih rastlin, med katerimi so v ospredju veliki zvonček, pasji zob in jetrnik z ornitološkimi opazovanji so ugotovili 75 različnih vrst ptic, od tega 31 vrst, ki tu gnezdijo. Značilne so gozdne vrste ptic, posebno v zimskem času pa predstavlja zatočišče vodnih ptic. Svoj življenjski prostor najdejo v bližini otoka tudi postrvi in tiste ribje vrste, ki jim ustreza počasen tok reke Drave.
Seznam opazovanih vrst:

• gozdne vrste: ščinkavec, črnoglavka, taščica, kos, vrbji kovaček, poljski vrabec, velika sinica, lišček, dlesk, veliki detel, carar, močvirska sinica, brglez, kanja, vodomec, mali slavec,
• vodne vrste: mali ponirek, liska, labod grbec, mlakarica, čopasta črnica, veliki kormoran, zvonec.

Kopališče Mariborski otok
Mariborski občinski svet je po daljših razpravah načelno sklenil na seji dne 10. 2. 1927, da zgradi mesto novo letno kopališče. Že 31. 5. 1927 so sprejeli investicijski program. Mestni gradbeni urad je vodil gradnjo kopališča na osnovi načrta, ki ga je sam izdelal.

Na seji občinskega sveta 15. 5. 1929 so oddali gradnjo kopališča mariborskemu podjetju inž. Jelenc in inž. Šlajmer.

V nedeljo, 15. 6. 1930 je bila na Otoku slavnostna otvoritev poletnega kopališča, na kateri se je zbralo prek 10.000 navdušenih obiskovalcev. Mariborski župan dr. Juvan je v govoru poudaril, da je novo kopališče namenjeno za narodov blagor, predvsem za boljše zdravje. V bazenih so bili mnogi plavalni nastopi in tekme, ki so navdušile obiskovalce. Posebno privlačna in atraktivna je bila igra z žogo v vodi na dva gola (vaterpolo), ki so jo Mariborčanom takrat prvič predstavili. Uspela slavnostna otvoritev velikega, modernega in lepega kopališča na idiličnem Otoku je odmevala v tisku po vsej državi in tudi po Evropi.

Kopališče je bilo prvo desetletje vzorno urejeno in oskrbovano. Slovelo je kot najlepše daleč naokoli. Zato so bili redni gostje tudi številni tujci. Na Otoku je bila izvrstna restavracija z izbrano gostinsko ponudbo. Postajalo je mondeno in je bilo za marsikoga, predvsem zaradi visoke vstopnine nedostopno.

Za posodobitev kopališča Mariborski otok je bil izdelan Investicijski program in  posredovan na mestni svet Mestne občine MARIBOR. Predvideno je bilo, da bi mestni svet koncem leta 2003 obravnaval in sprejel Investicijski program ter omogočil celovito prenovo bazenskega dela kopališča s strojnico in spremljajočimi objekti. Mestni svet je investicijski program žal v januarju 2004 zavrnil. Celovita obnova kopališča MARIBORSKI OTOK je tako vsaj še za kakšno kopalno sezono zaustavljena. Obnovili pa smo najvitalnejši del kopališča Mariborski otok to pa je strojnico in delno sanirali veliki in mali bazen.

Temeljni razlogi oziroma izhodišča za oblikovanje investicijske pobude so bili:

• preprečiti nadaljnje propadanje bazenskega dela letnega kopališča,
• zagotoviti vse tehnične in varstvene ukrepe za zaščito vodnjakov za oskrbo s pitno vodo, pred vplivi bazenskih vod
• zagotoviti ustreznejšo, to je višjo povprečno temperaturo vode v bazenih, ki jo omogočajo sodobne strojno-tehnološke rešitve,
• zagotoviti nove ter atraktivnejše ambientalne in doživljajske ureditve vodnih površin, ki jih omogoča sodobna bazenska tehnika.

V letu 2009 smo se kot upravljavci potrudili in se lotili nujnih vzdrževalnih del, ki so dali kopališču lepšo podobo.

Poleg kozmetičnih popravkov in lepše zunanjosti Mariborskega otoka, ter nižje cene vstopnic smo poskrbeli za dodatne vodene animacijske programe, tako da so obiskovalci lahko aktivno uživali v lepem okolju. Program animacij so zajemali tako vodne aktivnost; mali čolni, pripomočki za plavanje, odbojka v vodi in ostale vodne radosti za najmlajše, kot aktivnosti na suhem; odbojka in nogomet na mivki, košarka, badminton, namizni tenis, trampolini, vožnja z gokarti po otoku. Uredili smo risalni kotiček za najmlajše, organizirali različne delavnice.


HIPODROM KAMNICA
Konjeništvo v Mariboru ima zelo dolgo tradicijo. Prve kasaške konjske dirke v Mariboru je organiziralo takrat novoustanovljeno kasaško društvo Marburger Renn-Verein (kasneje Marburger Trab-Renn Verein), kot eno starejših športnih društev v Mariboru, 9. septembra leta 1883 na tezenskem dirkališču. To društvo je nekoč veljalo za eno najaktivnejših športnih društev v Mariboru. S svojim delovanjem je kot del športnega in družabnega življenja Maribora vplivalo na razvoj športne kulture v Mariboru in na področju  takratne Spodnje Štajerske. Društvo so odlikovali vrhunski športni rezultati in vzorna organizacija društvenega in družabnega življenja, zato ga lahko uvrščamo v sam vrh športne zgodovine Maribora. Športni rezultati kasaškega društva so nekoč dvigali ugled Maribora in hkrati veljali za izvrstne tudi v evropskem merilu. Ni dvoma o tem, kaj je takrat pomenilo biti odličen v evropskemu prostoru. Maribor je daleč naokoli slovel po atraktivnih konjskih dirkah in odličnih dirkalnih konjih, ki so se potegovali za lovorike na tezenskem dirkališču.

Na hipodromu smo v letu 2010 obnovili kasaško stezo in hleve. Za varno in normalno obratovanje objekta smo izvedli:

• Sanacija kasaške steze v skupni dolžini 800 m in širini 14m
• Renoviranje policijskih hlevov in hlevov ob vstopu
• Ureditev odvodnjavanja pred hlevi
• Barvanje ograje in postavitev nove ograje ob kasaški stezi
• Čiščenje hipodroma in prostorov,
• Ureditev nove sobe za shranjevanje opreme
• Postavitev sodniškega stolpa
• Ureditev dovozne poti in notranje poti ob stezi
• Ureditev maneže.

11. julija 2010 smo gostili Mednarodno kasaško tekmo za Mediteranski pokal, ki se je udeležilo 44 ekip iz 8 držav. S progo in urejenostjo hipodroma so bili zelo zadovoljni.

V letu 2011 smo za varno in normalno obratovanje objekta izvedli:

• Dokončanje kasaške steze
• Rušenje dotrajanega objekta
• Ureditev policijskega poligona
• Barvanje vseh hlevov
• Zidanje tuširnice za konje
• Obnova sejne sobe
• Barvanje fasad vseh hlevov
• Namestitev namakalne naprave

Dne, 16. julija 2011 je bila prireditev "Otvoritev prenovljenega hipodroma" - predstavila se je policijska konjenica, jahalna šola JK Maribor in izvedla se je kasaška tekma v organizaciji KD Piramida. Ob lepem vremenu in glasbenih nastopih je hipodrom obiskalo cca. 500 ljudi.


ATLETSKI STADION POLJANE
Atletski stadion Poljane se zaradi svoje geografske lege in kakovostne steze odlikuje po dobrih pogojih za trening vseh disciplin atletike, od tekov, metov in skokov. Je eden redkih stadionov v Sloveniji, ki je namenjen izključno atletiki. Na njem vsako leto poleg mnogih treningov organiziramo približno 30 različnih tekmovanj. Treninge na atletskem stadionu Poljane izvajajo AK Poljane in AD štajerska.


NOGOMETNA IGRIŠČA IN URBANI ŠPORT
Velik del zunanjih zelenih površin športnega parka Tabor pokrivajo štiri nogometna igrišča, ki zagotavljajo velike površine, kjer se lahko z žogo zabavajo tako družine z otroci kot tudi prijatelji. Vse nogometne površine so povezane z urejeno zelenico, kjer lahko svoj prostor najde vsak rekreativec. V športnem parku Tabor je tako kar 60.000 m2 urejenih zelenih površin.

Hkrati organizira na teh igriščih nogometne treninge NK Železničar, ki vabi k igri nogometa tako otroke kot tudi odrasle. Vedno več je tudi drugih klubov iz Slovenije in tujine, ki koristijo naša igrišča za pripravljalne treninge.

V začetku jeseni smo uspešno zaključili z prenovo urbanih igrišč na Taboru. Vse športne površine so preplaščene z umetno politan podlago, ki omogoča mehkejšo in udobnejšo vadbo na igriščih. Na urbanih površinah so na razpolago: dva košarkaška igrišča, rokometno igrišče in igrišče za odbojko. Na igriščih je možno brezplačno igrati vse od jutranjih ur do 22.00 ure, saj so razsvetljena.


TENIŠKI PARK TABOR
Dinamično igro tenisa lahko odigrate z družino ali prijatelji na 13 zunanjih teniških igrišč ali v novi sodobni teniški dvorani s tremi igrišči. V zimskih mesecih se lahko razgibate pod baloni, kjer se nahaja 5 teniških igrišč v dvorani. Za vadbo na teniških igriščih skrbi ŽTK Maribor, ki spada med najboljše teniške klube v Sloveniji. Kakovostno urejena igrišča bodo prepričala še tako zahtevnega igralca.


DVORANA LUKNA
Športna dvorana Ljudski vrt »Lukna« je športna dvorana z največjo talno površino v državi. Površina igrišča meri 1.525 m2 (58 x 26,30 m), višina dvorane je 14 m. Dvorano je možno pregraditi na dve košarkarski ali 4 odbojkarska igrišča, na 6 igrišč za badminton, na igrišča za namizni tenis ali površine za borilne športe. Kapaciteta tribun je 2.100 sedežev. Ob velikih prireditvah je možno dodati 500 sedežev. Dvorana ima 8 garderob in prostore za uradne osebe na tekmovanjih, doping kontrolo, novinarje in TV prenose. Dvorana je namenjena šolski športni vzgoji v srednjih šolah, športni vadbi in tekmovanjem v rokometu, košarki, odbojki, dvoranskemu nogometu, badmintonu, namiznem tenisu, borilnih športih in športno ritmični gimnastiki. V dvorani se organizirajo tudi kulturne in zabavne prireditve. Športni objekt vsako leto obišče 40.000 uporabnikov in obiskovalcev prireditev.


NOGOMETNI STADION LJUDSKI VRT
Stadion Ljudski vrt meri 12.782 m2. Športni objekt sestavljajo igrišče, tribune in spremljajočimi objekti. Nogometno igrišče meri 105 m x 68 m. Tribune na stadionu lahko sprejmejo 12.702 gledalcev. Športni objekt je namenjen športni vadbi in tekmovanjem v nogometu ter organizaciji kulturnih in zabavnih prireditev. Pod vzhodno tribuno stadiona je telovadnica za borilne športe v kateri potekajo vadbe juda, karateja in aikida ter telovadnica za košarko, odbojko in badminton v kateri vadijo predvsem mlajše selekcije. Pod zahodno tribuno pa se nahaja sabljaška telovadnica in telovadnica za vadbo nogometne šole. Stadion skupno gosti 155.000 uporabnikov in obiskovalcev na leto.


Aktivnosti na stadionu
Stadion Ljudski vrt je odprt vse mesece v letu razen v mesecu januarju in februarju. Programsko je stadion pokrit z nogometom, ki ga izvaja predvsem NK MARIBOR ter tudi NZS z različnimi reprezentancami.

Za več informacij nam pišite na e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Vir: http://www.sportni-objekti-maribor.si